Raziskava, objavljena v reviji Nature Climate Change, napoveduje, da bo v prihodnjih desetletjih vsako leto izginilo več tisoč ledenikov. Če ne bomo omejili globalnega segrevanja, bo do konca stoletja ostal le še majhen del ledenikov.

Študija v reviji "Nature Climate Change" kaže, da bi drastično zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom prihodnjim generacijam prihranilo precejšen dvig morske gladine. Če bi takoj začeli z zmanjševanjem izpustov, bi bil dvig morske gladine do leta 2300 za 0,6 metra manjši, kot če bi se izpusti nadaljevali.

Raziskava, objavljena v reviji "Nature Climate Change", ugotavlja, da se območja nad avstrijskimi ledeniki segrevajo počasneje od okoliških, a se ta zaščitna funkcija z umikanjem ledu izgublja. Na vsako stopinjo Celzija regionalnega segrevanja se območja nad ledeniki segrejejo le za 0,83 stopinje, vendar se bo ta učinek zmanjšal, ko se bodo ledeniki še naprej topili zaradi podnebnih sprememb.

Vse višje temperature, ki so posledica podnebnih sprememb, naj bi vplivale na povečano porabo sladkih pijač in zamrznjenih sladic, kar bi lahko prispevalo k porastu debelosti, opozarjajo strokovnjaki. Raziskave kažejo, da se ljudje v toplejših dneh pogosteje odločajo za živila, bogata s sladkorjem, kar ima lahko negativne posledice za zdravje, še posebej pri ljudeh z nižjimi dohodki.

Podnebne politike, kot sta davek na ogljik v Kanadi in vprašanje toplotnih črpalk v Nemčiji, se po svetu srečujejo z močnim političnim odporom. Ta 'zeleni udarec' in porast desničarskega populizma sta bila podrobneje obravnavana v raziskavi, objavljeni v reviji Nature Climate Change, ki analizira, kako gospodarske in kulturne posledice podnebnih politik vplivajo na javna stališča in volilno vedenje.